Računovodski servis MTK plus

🔍 Normiranci 2025: Kaj se spreminja?
✅ 1. Strožji pogoji za vstop v normiranstvo (od 2026)
V normirani sistem bodo lahko vstopili samo podjetniki, katerih prihodki v letu 2025:
☑️ ne presegajo 120.000 €, če so bili samozaposleni vsaj 9 mesecev,
☑️ ne presegajo 50.000 €, če niso bili samozaposleni vsaj 9 mesecev.

🚪 2. Pogoji za izstop iz normiranstva (2026)
Normiranci bodo morali izstopiti, če povprečje prihodkov v zadnjih dveh letih preseže:
☑️ 120.000 €, če so bili 9 mesecev samozaposleni,
☑️ 50.000 €, če niso izpolnili zgornjega pogoja,
☑️ 85.000 €, v vseh ostalih primerih.

🔁 Pomembno: Za ponovno vključitev v normiranstvo bo moralo preteči vsaj 5 davčnih let.

💸 3. Nove davčne stopnje
Od 1. 1. 2026 dalje:
☑️ do določene davčne osnove ostaja 20 % davek,
☑️ za »presežene« prihodke pa se stopnja zviša na 35 %.

📌 Kaj to pomeni?
Več preverjanja prihodkov, strožji pogoji in višja obdavčitev za tiste, ki presežejo meje. Če si podjetnik, je zdaj pravi čas, da preveriš, ali ti normirani stroški še ustrezajo.

Dopust za delovno dobo – vam pripada ali ne?

Ste vedeli, da ZDR-1 ne določa dodatnih dni dopusta za delovno dobo? A brez skrbi – to še ne pomeni, da vam ne pripadajo!
Poglejmo si osnove:

✨ Minimalni letni dopust:
- najmanj 4 tedne,
- 20 dni za 5-dnevni delovni teden,
- 24 dni za 6-dnevni teden.

✨ Dodatni dnevi po ZDR-1 pripadajo:
- starejšim delavcem,
- invalidom (60 % telesne okvare),
- staršem otrok s posebnimi potrebami,

+1 dan za vsakega otroka do 15. leta.

❗ Kaj pa dopust za delovno dobo?
ZDR-1 ga ne določa – ga pa določajo kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca.
Pomembno: nekatere upoštevajo skupno delovno dobo, druge pa delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

👉 Če želite vedeti, koliko dodatnih dni vam pripada, preverite kolektivno pogodbo dejavnosti ali splošni akt delodajalca.

Ali potrebujete obrtno dovoljenje, če delo opravi podizvajalec? 💡🤔
To vprašanje se pogosto pojavlja med podjetniki in obrtniki, predvsem, ko dela za naročnika opravi zunanji izvajalec.
👉 Odgovor:
Da, obrtno dovoljenje je potrebno tudi takrat, ko dela ne izvajate sami, ampak jih opravi podizvajalec.
🔹 Obrtno dovoljenje je uradni dokument, ki omogoča zakonito opravljanje določenih obrtnih dejavnosti.
🔹 Izdajo ga pristojni organi, ob izpolnjevanju pogojev (ustrezna izobrazba ali poklicna usposobljenost).
🔹 Kot lastnik dejavnosti ste vi odgovorni za zakonitost, kakovost in varnost opravljenih del, ne glede na to, kdo jih dejansko izvaja.
💡 Skratka: tudi če dela prepustite drugim, morate imeti obrtno dovoljenje, saj dejavnost opravljate v svojem imenu in pod svojo odgovornostjo.

💡 𝗨𝘀𝘁𝗮𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗱.𝗼.𝗼. – 𝗸𝗮𝗷 𝗽𝗼𝘁𝗿𝗲𝗯𝘂𝗷𝗲𝘁𝗲 𝗽𝗼𝗹𝗲𝗴 𝟳.𝟱𝟬𝟬 𝗲𝘃𝗿𝗼𝘃?
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je ena najpogostejših poti v podjetništvo v Sloveniji. Poleg osnovnega kapitala, ki znaša najmanj 7.500 evrov, pa je pomembno, da poznate tudi vse korake postopka in pravne zahteve.

👉 Postopek ustanovitve lahko opravite prek portala SPOT ali pri notarju. Če gre za večosebno družbo, se morajo vsi družbeniki dogovoriti o ključnih korakih, saj je potrebna njihova prisotnost oziroma podpis dokumentacije. Kadar se vsi družbeniki ne morejo udeležiti postopka hkrati, lahko dva predstavnika uredita pripravo dokumentov, preostali pa jih naknadno podpišejo.

💶 Ko je dokumentacija pripravljena in podpisana, sledi odprtje začasnega bančnega računa, kamor vsak družbenik vplača svoj del ustanovnega kapitala. Po vplačilu banka izda potrdilo, ki ga je treba priložiti ob vložiti vloge na sodišče. Celoten postopek mora biti zaključen v dveh tednih, sicer se vloga samodejno izbriše iz sistema.

⚖️ Pred samo registracijo se družbeniki dogovorijo o vsebini družbene pogodbe, ki določa razmerja med njimi in delitev lastniških deležev. Za osnovno, standardno obliko pogodbe zadostuje registracija prek SPOT točke, če pa želite vključiti posebne člene (npr. posebne dogovore o delitvi dobička ali glasovalnih pravicah), je potrebna notarska overitev.

📍 Ustanovitev d.o.o. zahteva dobro pripravo, jasno dogovorjena razmerja med družbeniki ter pravočasno izpolnjevanje vseh korakov.

Razmišljate o ustanovitvi podjetja?
Lahko vam pomagamo. 🤝

𝗘𝗹𝗲𝗸𝘁𝗿𝗼𝗻𝘀𝗸𝗶 𝗿𝗮𝗰̌𝘂𝗻𝗶 𝘇 𝗹𝗲𝘁𝗼𝗺 𝟮𝟬𝟮𝟴 𝗽𝗼𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝗷𝗼 𝗼𝗯𝘃𝗲𝘇𝗻𝗶 📢
Državni zbor je sprejel zakon, s katerim bo izmenjava e-računov postala obvezna za vse poslovne subjekte in samostojne podjetnike.
Papirni računi bodo dovoljeni le še pri poslovanju s potrošniki in tujino.

💡 Kaj je e-račun?
Gre za strukturiran elektronski dokument v obliki XML, ki omogoča samodejno obdelavo brez ročnega vnosa podatkov.
To pomeni:
✅ manj napak
✅ hitrejše postopke
✅ nižje stroške
✅ brezpapirno in okolju prijazno poslovanje

📊 Uporaba e-računov že zdaj narašča – med letoma 2015 in 2024 se je njihovo število povečalo za več kot 370 %, uporabljajo jih že skoraj 60 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi.

🇸🇮 S prehodom na e-račune Slovenija stopa korak bližje popolnoma digitalnemu poslovanju.

💡 𝗣𝗼𝘃𝗿𝗮𝗰̌𝗶𝗹𝗮 𝘀𝘁𝗿𝗼𝘀̌𝗸𝗼𝘃 𝘃 𝘇𝘃𝗲𝘇𝗶 𝘇 𝗱𝗲𝗹𝗼𝗺 – 𝗸𝗱𝗮𝗷 𝘀𝗼 𝗼𝗯𝗱𝗮𝘃𝗰̌𝗲𝗻𝗮?

Povračila stroškov zaposlenim so praviloma oproščena davkov in prispevkov, če so izplačana v skladu z zneski, ki jih določa zakonodaja.
Nedavno je FURS opozoril zavezance, naj preverijo pravilnost obračunanih povračil in po potrebi vložijo samoprijavo, s katero se lahko izognejo globi.

🔹 Kaj določa zakon?
Zakon o dohodnini v 44. členu določa, da so povračila stroškov v zvezi z delom, službenimi potovanji in napotitvami v tujino neobdavčena, če ne presegajo višin, določenih z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov.

🔹 Neobdavčeni zneski (2025):
🥪 Prehrana med delom: do 7,96 € na delovni dan
🚗 Prevoz na delo in z dela:
0,21 € na kilometer (če je razdalja najmanj 1 km) ali 140 € mesečno, če je prevoz krajši od te vrednosti
✈️ Službena potovanja:
Kilometrina: 0,43 € na kilometer, če zaposleni uporablja lastno vozilo
Dnevnice: odvisne od trajanja poti in namembnega kraja

Ne pozabite – pravilno obračunana povračila pomenijo miren spanec in brezskrbne davčne preglede.

Dohodnina za leto 2025 – kaj se šteje in kaj ne?

Bliža se konec davčnega leta, zato je pravi čas, da osvežite znanje o dohodnini. 👇

➡️ Kaj je dohodnina?
☑️ Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Vanjo se štejejo:
☑️ dohodki iz zaposlitve (plača),
☑️ dohodki iz dejavnosti,
☑️ dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti,
☑️ najemnine, prenos premoženjskih pravic,
☑️ kapitalski dohodki in drugi viri.

❌ V dohodnino se ne štejejo:
☑️dediščine, volila, dobitki od iger na srečo ipd.

➡️ Kaj pa regres in božičnica?
Regres se ne všteva v dohodnino, če ne presega 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Enako velja za nagrado za poslovno uspešnost (božičnico) – neobdavčena je do višine povprečne plače.

📆 Kdaj bo FURS poslal informativne izračune?
Prvi sveženj: do 31. marca 2026, drugi sveženj: konec maja 2026.

𝗞𝗮𝗸𝗼 𝗱𝗼𝗱𝗮𝘁𝗻𝗼 𝘇𝗮𝘀𝗹𝘂𝘇̌𝗶𝘁𝗶? 💰 𝗣𝗿𝗲𝘃𝗲𝗿𝗶𝘁𝗲, 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗲 𝗺𝗼𝘇̌𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝗷𝗼.

Najpogostejše oblike dodatnega dela:
𝗣𝗼𝗽𝗼𝗹𝗱𝗮𝗻𝘀𝗸𝗶 𝘀.𝗽.
Odlična izbira za vse, ki so že zaposleni za 40 ur na teden.
➡️ Pavšalni prispevki: 105,75 € / mesec
➡️ Lahko izdajate račune fizičnim in pravnim osebam
➡️ Brez omejitve prihodkov
Če imate veliko stroškov (npr. material), se splača poslovati po dejanskih prihodkih in odhodkih.
Če pa stroškov skoraj nimate, je boljša izbira normirani popoldanski s.p. – primeren za svetovalne in storitvene dejavnosti, z letnim povprečnim limitom 30.000 €.

𝗣𝗼𝗱𝗷𝗲𝗺𝗻𝗮 𝗮𝗹𝗶 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗮 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗮
Tudi ti dve obliki omogočata dodaten zaslužek.

➡️ Podjemna pogodba: ni omejitve glede vrste dela.
➡️ Avtorska pogodba: delo mora imeti značaj avtorskega dela (npr. besedilo, fotografija, dizajn ...).
Pri obeh se plačajo prispevki in dohodnina glede na zaslužek.

⚠️ Pazite na konkurenčno prepoved!
Zakon o delovnih razmerjih določa, da brez pisnega soglasja delodajalca ne smete opravljati dejavnosti, ki bi lahko pomenila konkurenco vaši redni službi. Kršitev lahko pomeni tudi odškodninsko odgovornost.

💡 Torej – možnosti za dodatni zaslužek je veliko. Pomembno je le, da izberete tisto, ki se najbolj ujema z vašim znanjem, interesi in življenjskim slogom.

𝗣𝗿𝗮𝘃𝗶𝗹𝗻𝗶𝗸 𝗼 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗶 𝗶𝗻 𝘃𝘇𝗱𝗿𝘇̌𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘀𝗹𝘂𝘇̌𝗯𝗲𝗻𝗶𝗵 𝘃𝗼𝘇𝗶𝗹
Vsako podjetje, ki uporablja službena vozila, bi moralo imeti jasno določen pravilnik o uporabi in vzdrževanju osebnih službenih vozil. Gre za ključen dokument, ki zagotavlja odgovorno in varno uporabo vozil, ter ščiti tako zaposlene kot podjetje.

📌 Kaj pravilnik vsebuje:
✅ kdo je upravičen do uporabe službenega vozila in pod kakšnimi pogoji,
✅ pravila uporabe službenih vozil,
✅ obveznosti glede rednega vzdrževanja (servis, zavarovanje, tehnični pregledi),
✅ postopke v primeru škode ali nesreč,
✅ odgovornosti in sankcije ob kršitvah.

Dobro pripravljen pravilnik pomaga zmanjšati stroške, povečati varnost in spodbuja kulturo odgovorne vožnje v podjetju.

📢 Podružnica ali poslovna enota – kaj registrirati?
Ko odpirate novo lokacijo podjetja (s.p. ali d.o.o.), se lahko pojavi dilema: poslovna enota ali podružnica? Kakšne so razlike?

🏢 Poslovna enota:
Registrira se v Poslovnem registru Slovenije (PRS).
Nima ločenega TRR, uradnega imena ali zastopnika.
Obvezna, ko podjetje posluje na drugem naslovu (npr. dodatna trgovina ali lokal).
Registracija na DATA točki je brezplačna.

🌍 Podružnica:
Vpis v sodni register.
Ima zakonitega zastopnika (poslovodjo) in ločen TRR.
Lahko jo ustanovi domače ali tuje podjetje.
Opravlja lahko vse ali le del dejavnosti matične družbe.
Za poslovanje odgovarja matično podjetje.

📌 Če gre za podružnico tujega podjetja, je potrebna tudi slovenska davčna številka za podružnico in njenega zastopnika.

💡 Za enostavno širitev (dodatna poslovalnica) navadno zadostuje poslovna enota.
Če pa gre za večjo, organizacijsko ločeno enoto, potem podružnica.

Najem poslovnega prostora – na kaj je treba paziti? 💡

Najem poslovnega prostora je lahko odlična priložnost, a če stvari niso jasno dogovorjene, vas lahko hitro čakajo velike nevšečnosti. Zato pred podpisom pogodbe dobro preverite:
✅ Ali prostor ustreza vašim potrebam in predpisom za dejavnost?
✅ Je lokacija priročna za stranke in zaposlene?
✅ Kakšna je konkurenca v bližini?
✅ Je višina najemnine dolgoročno vzdržna?

🔎 Pravna podlaga - pogodbe ureja Obligacijski zakonik.

💡 Ne pozabite:
Najemnik lahko uporablja prostor samo za namen iz pogodbe.
Stroški (elektrika, ogrevanje …) so poleg najemnine obveznost najemnika.
Najemodajalec mora zagotoviti, da so prostori v stanju, dogovorjenem v pogodbi.

𝗣𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗮 𝗼 𝗻𝗮𝗷𝗲𝗺𝘂 𝗻𝗮𝗷 𝗯𝗼 𝘃𝗲𝗱𝗻𝗼 𝗽𝗶𝘀𝗻𝗮!
Vključite vse pogoje (trajanje, cena, podaljšanja, vzdrževanje, dodatni stroški). Če je potrebno, naj pogodbo pregleda pravnik – bolje en pregled več, kot pa pozneje dolge sodne poti.

𝐏𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐧𝐞 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞 𝐩𝐫𝐢 𝐝𝐞𝐧𝐚𝐫𝐧𝐞𝐦 𝐧𝐚𝐝𝐨𝐦𝐞𝐬𝐭𝐢𝐥𝐮 𝐳𝐚 𝐛𝐫𝐞𝐳𝐩𝐨𝐬𝐞𝐥𝐧𝐨𝐬𝐭 📢
Z 20. septembrom 2025 je bila sprejeta novela Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša precejšnje novosti za brezposelne. Spremembe začnejo veljati 1. januarja 2026.

🔹 Višina denarnega nadomestila
Najnižji znesek: 70 % bruto minimalne plače (od 2026 dalje cca 894,40 €).
Najvišji znesek: prve 3 mesece 130 % bruto minimalne plače (cca 1.661,04 €), nato se postopoma znižuje – po enem letu največ 80 % bruto minimalne plače.

🔹 Ukinitev višjega nadomestila za obmejne delavce – pravila veljajo enako za vse.

🔹 Spodbuda za starejše od 59 let – ob zaposlitvi s polnim delovnim časom bodo deležni dodatne finančne podpore (40 % neto nadomestila do 12 mesecev).

📌 Pogoji za pridobitev pravice do nadomestila ostajajo podobni kot doslej:
👉 prijava na Zavodu in oddaja vloge in najmanj 10 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih (za mlajše od 30 let 6 mesecev).